mohorjan logo

DESET LET ZBOROVSKEGA FESTIVALA LJUDSKE PESMI

Pred desetimi leti (1909) so prevaljski mohorjani vnesli novo programsko vsebino med dosedanja zborovska dogajanja. Koroška to in onstran meje se ponaša z razvejano zborovsko dejavnostjo, izhajajočo iz bogastva koroške ljudske pesmi vseh pokrajin od Mežiške doline, Podjune, Roža do Zilje. Ljudska pesem in zborovsko petje je bistveni del naše narodne identitete. Ni ga med našimi zbori, ki bi ne gojil ljudske pesmi, jo s tem ohranjal, širil in prenašal na poznejše rodove. Težko bi tudi našli skladatelja, ki v svojem opusu nima zborovske skladbe ali da se ne bi posvečal ljudski pesmi. In končno: tudi poslušalci še vedno najraje prisluhnejo prepevanju ljudskih pesmi.

Vse to je botrovalo mohorjanovi odločitvi, da »se gredo« festival s to tematiko. Torej imamo še en festival - v poplavi naših festivalov - več. In tako so tudi Prevalje postale festivalsko mesto. S premišljeno vsebino.

Vsako tretjo soboto v oktobru so glasbene Prevalje v znamenju zborovskega petja ljudskih pesmi. KD Mohorjan vabi na festival pet do šest zborov, med njimi tudi izvirne ljudske pevke in pevce. V desetih letih se je na Prevaljah zvrstilo že 55 zborov, 38 iz Slovenije, 15 iz zamejstva – s Koroške, Tržaško-Goriške pokrajine in Porabja ter dva tuja zbora ( iz Avstrije in Irske). Pevci so predstavljali ljudske pesmi svojih in drugih pokrajin, od preprostih zapisov do sodobnih koncertnih obdelav ljudskih motivov. Ljudska pesem je namreč skladateljem veljala za mikavno glasbeno snov za nova zborovska ali druga glasbena dela. 

Pevska festivalska srečanja nam nudijo vpogled v bogato paleto glasbene ustvarjalnost našega naroda, pevcev, skladateljev in dirigentov. Vse to prispeva k vzgoji in rasti poslušalcev.

Poslanstvo tega festivala je tudi v naročanju in izvajanju zborovskih novitet ter izdajanju glasbenih edicij. Tako je KD Mohorjan zadnja leta izdalo naslednje zborovske edicije:

  • Kako kratek je ta čas, (2013), zbirko naročenih novih priredb ziljskih ljudskih pesmi osmih slovenskih skladateljev; v zbirki je 29 zborovskih skladb.
  • Eno pesem pojmo mi, (2013), koroške ljudske v priredbah Luke Kramolca,
  • Katalog posvetnih zborovskih skladb Luke Kramolca (2014)
  • An korpič sem čriešen nabrava, (2015), ljudske pesmi iz Mežiške doline,
  • Koroški skladatelji in koroška ljudska pesem (2015), zbornik predavanj s posveta.

Poleg naštetih ciljev zborovskih festivalov se pevci tudi izobražujejo: spoznavajo ljudsko glasbeno izročilo, kulturno dediščino Koroške (mnogi nastopajoči zbori so prvič bili na Prevaljah in v Mežiški dolini), razkažejo in predstavijo jim krajino, seznanijo se s kulturnim utripom regije, ob tem pa pevci, dirigenti in skladatelji sklepajo tudi nova poznanstva in prijateljstva. 

Mohorjanov zborovski festival ljudske pesmi je objavljen tudi v reviji International Choral Bulletin Svetovne zborovske zveze IFCM. Lepo priznanje pobudnikom in organizatorjem.

Prisrčno vabljeni torej v soboto, 20. oktobra ob 19. uri v Družbeni doma na Prevalje.

Pevke, pevci in dirigenti se veselijo srečanja z Vami.

 

Mohorjani

 

OB 10. PRAZNIKU LJUDSKE PESMI NA PREVALJAH

Naj cveti pesem slovenska iz vekov v veke z naših odrov, naj ohranja našo slovensko misel in besedo - slovensko identiteto. V zborovski glasbi je ujeta zgodovina, nekoč se je z zborovstvom prebujala narodna zavest, temeljila je na dobro razviti cerkveni glasbi od nekdaj, danes se z njo še bolj živi.

V sodobni zborovski glasbi se uvajajo glasbene novitete, glasba je postavljena na višjo raven: iz glasbe je izvzeta zgodba, v njej se gibno udejstvuje pevec in z njim sodeluje prizorišče … “Že Grki so poznali etični pomen glasbe, ki naj v razvoju mladih pripomore k moralno zaokroženemu človeku. V srednjem veku je glasba za otroke služila predvsem kot vez z Bogom; kasneje je v en glas slavila dom in cesarja, in se v preteklem stoletju prevesila v široko socialno bazo, včasih tudi z nujnim padcem kvalitete. Odnos do zborovstva je občutljiv seizmograf družbe. Tudi današnje, seveda,” je prepričana Karmina Šilec. Pevci z odra širijo neizmerno energijo, ki se jim vrača, ustvarja se nevidna vez med poslušalci in zborom, ki umirja in polni dušo.

Čestitam vsem pevcem, njihovim dirigentom, predvsem pa snovalcem in organizatorjem festivala, ustvarjate polnost življenja in ohranjate lepoto zborovske glasbe.

 

Župan dr. Matic Tasič