mohorjan logo

Nastopajoči

ŽENSKI PEVSKI ZBOR ROŽ

ZBOROVODJA: ŽIGA KERT
18 PEVK

KONTAKT: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

  • Da ta na Sarte, ljudska iz Rezije
  • Ki to vas prosn, ljudska iz Zilje
  • Majolčica ...
  • Sonce ljubo

 

Po dolgoletni pevski suši, ki je nastala zaradi tragične smrti Lajka Milisavljeviča, so bivši pevke in pevci zbora „Rož“ v Šentjakobu v Rožu poskušali obuditi pevsko kulturo. Žal so moški postopoma odpadli. Veselja do petja in kulturnega ustvarjanja si pevke iz vasi in širše okolice niso pustile vzeti.

S pomočjo pevovodje Primoža Kerštanja so se je lotile prepevanja domačih in tujih pesmi. “Ajatutaja – Uspavanke sveta” je na pobudo režiserja Marjana Štikra bil prvi stilni koncert, s katerim so se pevke predstavile širši javnosti. Oktobra 2017) je zbor navdušil z multimedijskim koncertom “Shiva šiva – Pesmi o delu”; to je stilni koncert, na katerem pevke pojejo pesmi, ki se pojejo ob delu in pesmi, ki govorijo o delu nasploh. Pri tem jih spremljajo mlade recitatorke, ki med pesmimi govorijo in nazorno kažejo razne aspekte dela: izkoriščevanje delovne sile, brezposelnost, izgorevanje pa tudi o veselju do dela.

Zbor je maja 2018 prevzel mlad dirigent Žiga Kert iz Kranja.

Žiga Kert je študiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za glasbeno pedagogiko, kjer je študij zaključil pod mentorstvom izr. prof. Marka Vatovca. Prav tako je tudi študent orkestrskega dirigiranja na Konservatoriju za glasbo v Celovcu v razredu prof. Alexeja Kornienka. Solo petja se je učil in se prav tako še izpopolnjuje pri mag. prof. Francki Šenk. Svojo glasbeno pot je začel pri šestih letih z učenjem klavirja v glasbeni šoli Piano Forte. Med odraščanjem je sodeloval pri številnih otroških in mladinskih zborih. Po vpisu na Akademijo za glasbo (2011) je leto kasneje v Škofji Loki ustanovil Simfonični orkester Crescendo, s katerim pripravi letno dva različna tematska koncerta. Leta 2015 je ustanovil tudi Mešani pevski zbor Crescendo, s katerim se je predstavil na svojem magistrskem koncertu leta 2016. Udeležuje se različnih dirigentskih seminarjev doma in v tujini.

KOMORNI ZBOR ŠKRJANČEK KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO RAČE

ZBOROVODJA: TONE ŽURAJ
13 PEVCEV

KONTAKT: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., Tone Žuraj: 040 165 220

  • Viktor Mihelčič – Pa ta jutranja zarja, ljudska
  • Samo Vremšak – Pojdam u rute, ljudska
  • Matyas Seiber - Iz daleke zemlje, ljudska
  • Lojze Lebič - Ta drumelca je zvomlana, koroška ljudska

 

Komorni zbor Škrjanček KUD Rače je ena izmed petih pevskih zasedb društva in prepeva 16. leto. Zbor nastopa doma in tudi v tujini. Zbora prepeva skladbe od renesanse do sodobnosti, od posvetne do sakralne glasbe. Temeljni del sporeda so slovenske pesmi in skladbe, predvsem iz ljudske zakladnice.

Zbor kot tudi društvo ima domicil v obnovljeni renesančni graščini Rače in ima vso podporo v Občini Rače-Fram. Zbor nastopa tudi na zborovskih revijah in regijskih tekmovanjih in je navzoč kot tudi druge skupine društva na programih ARS RTV Slovenija. KZ Škrjanček od nastanka vodi zborovodja Tone Žuraj. Vodi tudi Vokalni skupini Fantje na vasi in žensko skupino A cappella KUD Rače in je tudi dolgoletni predsednik društva, ki ima osem dejavnosti. Vodi tudi koncertno dejavnost v društvu, ki ima že osmo leto koncertni abonma Grad Rače, kjer nastopajo znana glasbena imena in komorne zasedbe iz Slovenije in tujine.

KD MOŠKI PEVSKI ZBOR GORŠEK ŠTEFAN ČAKI ŠENTJANŽ

ZBOROVODJA: MARJAN BERLOŽNIK
14 PEVCEV

KONTAKT: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., GSM: 031 269 161

  • Zdravko Švikaršič - Pa tam dou za Dravo; koroška ljudska
  • Oskar Dev- Lojze Lebič - Šocej, moj sel, koroška ljudska, za moški zbor priredil Lojze Lebič
  • Luka Kramolc - N'mau čez izaro, koroška ljudska
  • Ciril Vremšak - Kaj ti je deklica, ljudska
  • Franc Gerbič- Rožmarin; po narodnem motivu prekomponiral Fran Gerbič

 

Moški pevski zbor Goršek Štefan Čaki Šentjanž je bil ustanovljen leta 1978 in praznuje v letošnjem letu štirideset let neprekinjenega delovanja. Zbor sodeluje na raznih proslavah in prireditvah v občini in regiji, pa tudi v drugih krajih po Sloveniji. S petjem rad popestri obletnice, praznovanja in žalne slovesnosti. Udeležuje se občinske revije odraslih pevskih zborov Dravograd in revije od Pliberka do Traberka. Leta 2006 in 2008 je sodeloval na tekmovanju pevskih zborov na Češkem v Vlachovo Brezi, leta 2006 je nastopil tudi na otvoritvi sabora trubačev v Guči v Srbiji.

Prepeval je v Črni Gori in Turčiji, v Tuniziji je nastopal skupaj z ansamblom Škorpijoni. Nastopil je tudi v slovenskem društvu »Kredarica« v Novem Sadu. Čeprav je vsak nastop za zbor  pomemben, pa so letni koncerti nekaj posebnega, saj na njih predstavijo svoje delo. Od leta 2006 ima v mesecu maju redne letne koncerte z naslovom »Spomin na pevca«. Repertuar MoPZ Goršek Štefan Čaki zajema koroške narodne pesmi in pesmi ostalih slovenskih pokrajin, pojejo pa tudi dalmatinske, ruske, makedonske, črnske duhovne in sakralne pesmi. V štiridesetih letih delovanja so se naučili preko 300 pesmi. Zbor ima za sabo preko 2700 vaj in nastopov, kar je v povprečju 66 vaj na leto. V tem obdobju je v zboru pelo 51 pevcev, danes jih poje štirinajst.

Zbor je vodilo sedem zborovodij, zadnjih enajst let ga vodi zborovodja gospod Marjan Berložnik.

Marjan Berložnik je prevzel vodenje Moškega pevskega zbora Goršek Štefan Čaki maja 2007. Po maturi na Gimnaziji Ravne na Koroškem je leta 1978 diplomiral na Pedagoški akademiji v Mariboru, smer glasbena vzgoja. Kasneje je diplomiral še na Visoki šoli za organizacijo dela v Mariboru. Glasba je njegovo življenje. Bil je ustanovitelj in zborovodja moškega pevskega zbora Kograd Dravograd, mešanega pevskega zbora Mato Črna, mladinskega pevskega zbora župnije Device Marije na ter ustanovitelj in zborovodja študentskega mešanega pevskega zbora KD Mohorjan. Bil je tudi zborovodja moškega pevskega zbora Črna ter otroških in mladinskih zborov v osnovni šoli Črna, mešanega pevskega zbora "Srce" SPD v Dobrli vasi, pevec in eno sezono zborovodja kvinteta Ajda. Marjan Berložnik je eden pomembnih soustvarjalcev pevskih srečanj od Pliberka do Traberka.

KOROŠKI OPZ MOHORJAN KULTURNO DRUŠTVO MOHORJAN PREVALJE

ZBOROVODKINJA: ŠPELA RAMŠAK
16 PEVCEV

KONTAKT: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., GSM: 041 601 717

  • Barčica po morju plava, slovenska ljudska
  • Marko skače, slovenska ljudska
  • Slišala sem ptičko pet', slovenska ljudska
  • Tadeja Vulc, - Dremala, pa nič ni delala, ljudska iz Kostela

 

Zbor je bil ustanovljen leta 2014, z namenom ustvarjanja pevskega podmladka Koroškemu APZ Mohorjan. V zboru prepeva 16 nadobudnih pevk in pevcev. KOPZi zelo radi prepevajo na nastopih ob klavirski spremljavi Rine Repnik. Zbor vodi Špela Ramšak.

Otroci, ki radi prepevate, pridružite se zboru. Starši, napotite svoje otroke v pevski zbor. Tudi to je lepa obšolska dejavnost, pommebna za otrokov razvoj. Polnoštevilčne pevske vrste mladih pevcev so podmladek odraslim zborom in poroštvo, da se bo pevska kultura med Slovenci ohranjala in prenašala iz roda v rod.

Najlažje je vzgajati z umetnostjo.
(Veronika Brvar, muzikologinja, predsednica Glasbene matice v Ljubljani)

KRANJSKI FURMANI AFS OZARA KRANJ

ZBOROVODJA: ADRIJAN NOVAK
12 PEVCEV
KONTAKT: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate., GSM: 041 597 269

  • Lepših fantov pa res ni
  • Sonce je tak nizko s'jalo
  • Ali zonkraj Dravce so dekleta

 

Fantje in možje, so se zbrali v skupini pevcev ljudskih pesmi, ki deluje pod okriljem Akademske folklorne skupine Ozara Kranj in pojejo že 24 let. Odločili so se, da bodo poustvarjali slovensko ljudsko petje s poudarkom na moškem triglasju in na gorenjskih pesmih, radi pa posegajo tudi po koroški tradiciji, ki jim je blizu s tretkami in četrtkami.

Slovenska ljudska pesem je naša dediščina, ki nas veže daleč v preteklost, saj se je le ta ohranila med nami, medtem ko se je slovenski ljudski ples bolj kot ne izgubil in smo večkrat prevzeli tujega ter ga po svoje predelali. Kranjski furmani nastopajo za potrebe Akademske folklorne skupine Ozara Kranj iz Primskovega pri Kranju, nastopajo pa tudi samostojno v obliki manjših ali večjih koncertov ali pa za posebne priložnosti, kot so obletnice, godovi, poroke … sicer pa so redni udeleženci srečanj pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki jih organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, še posebej v ponos pa jim je, da so bili večkrat izbrani tudi na najvišji nivo teh srečanj – to je državno srečanje.

V obdobju med božičem in novim letom se “spremenijo” v božično novoletne kolednike ter hodijo od hiše do hiše. Z obrednimi pesmimi voščijo novo leto ter ohranjajo ta že skoraj pozabljen običaj. Ker je bil Kranj znan kot križišče trgovskih poti in so v njem ustavljali ter prepregali številni furmani, so se odločili, da se poimenujejo po njih in se temu primerno tudi oblečejo Oblečeni so v kostume iz druge polovice 19. stoletja. Od leta 2006 skupina zelo uspešno deluje pod novim vodstvom - umetniški vodja je Adrijan Novak, obenem pa tudi član skupine (petje “naprej”, “ta glavna štima”). Lastniki ostalih ubranih glasov pa so: Brane Šmid (“ta glavna štima”), Ljubo Kovačič (“ta glavna štima”), Marjan Kolar (“ta glavna štima”), Niko Štern (“na čez”), Roman Zupanec (“na čez”), Andrej Rogelj (“na čez”), Matej Ostović (bas), Matija Koritnik (bas), Miha Naglič (bas). 

Skupina poleg svojih pevskih nastopov razveseljuje še z glasbo, ki jo igrajo po starem, zato je redni član skupine tudi Vinko Jensterle (Cene) z diatonično harmoniko. Adrijan, Matija, Matej so namreč tudi godci, ne le pevci, ki v spremljavi Vinka skupini dajejo še poseben čar. Gre za tipičen Alpski godčevski sestav; harmonika, klarinet, violina in kontrabas, je bil v preteklosti nepogrešljiv del vsake večje plesne zabave. Z načinom igranja “po starem”, skušajo godci pričarati zvok preteklosti in podpreti plese, ki jih pleše njihova folklorna skupina. Poleg tega imajo v svojem repertoarju še ljudske viže, ki so jih slišali od svojih očetov in dedov, ter jih na ta način ohranjajo bodočim rodovom.